MOJ RAČUN
SPLETNA UČILNICA
Funkcionalna bolečina v trebuhu prizadene 30 odstotkov šolarjev in je najpogostejše stanje, s katerim se srečujejo splošni pediatri.
Motnja je povezana s pogostejšim izostajanjem od pouka in duševnimi motnjami, kot sta depresija in anksioznost. To je uvod v članek Slovenske tiskovne agencije (21. 4. 2024), ki v nadaljevanju navaja, da se Slovenija se pridružuje vseevropski akciji ozaveščanja o funkcionalni bolečini v trebuhu pri otrocih, ki je po navedbah pediatrov glavni vzrok za odsotnost iz šole po vsem svetu. Cilj akcije, ki jo je pripravilo Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) pa je, da bi se z ustreznim razumevanjem te težave lahko izognili nepotrebnim invazivnim diagnostičnim postopkom, saj v večini primerov pomaga že pomiritev strahov.
‘’Mami, mene ful boli trebuh …’’
Članek me je pritegnil, saj smo se s hudimi bolečinami srečali tudi pri nas doma. Ker so se bolečine nepovezano ponavljale – najhuje je bilo med novembrom in februarjem –, sem našega najstnika odpeljala k pediatrinji. Ta ga je poslala na več preiskav, ki pa niso pokazale ničesar.
Zdravnica: ‘’Koliko je pa vaš otrok kaj v stresu?’’
Vprašanje, ki me je predramilo in spodbudilo, da sem šla v koledar preveriti, kdaj je izostal od pouka – večinoma so bili to ponedeljki in torki. Strah? Skrbi? In čeprav se doma veliko pogovarjamo, so pomembne informacije ostale meni prikrite oziroma jih nisem poznala v celoti. Zato nisem mogla pomagati takrat, ko je bilo najbolj hudo.
Kaj narediti?
Najprej sprejeti dejstvo, da vsak otrok situacije tako doma kot v šoli dojema drugače. In da ima vsak svoje skrbi in strahove. O enih si upa govoriti naglas, drugi so samo njegovi. Iz enih se upa celo norčevati, zaradi drugih si grize nohte in ne spi.
Zame nič takega, zanj ZELO pomembno
Na otrokove težave nikoli ne gledam kot na nekaj, kar se bo samo uredilo ali kot na ‘’saj ni nič takega’’. Če je zanj to ‘big deal’, potem to tako sprejemam.
Tudi na coachingih z mladostniki se večkrat izkaže, da starševsko razmišljanje, da ‘’zakaj iz tega dela tako dramo’’, v otrokovem svetu to res pomeni dramo in kaos. In ja, če ne znamo na situacijo pogledati skozi otrokove oči, bomo:
1) težko razumeli,
2) težko pomagali.
“Če bi lahko spremenil eno stvar, kaj bi to bilo?“
O bolečinah v trebuhu se z najstnikom nismo veliko pogovarjali, niti o tem ne, da so v ozadju lahko skrbi in strahovi, stres. Nisem želela, da to postanejo viri novih skrbi. Smo se pa začeli pogovarjati o tem, kako se lahko v določenih situacijah počutiš (kako te ena lahko dvigne ali pa potre), vzporedno pa smo zaradi izkušnje v širšem družinskem krogu, ko se je sorodnica soočila z depresijo, začeli pogovarjati tudi o tem. V fokusu je bilo ves čas razmišljanje, kako si vsak lahko sam pomaga v primeru, ko te začne nekaj skrbeti/plašiti itd. Predvsem pa je bila na mizi ves čas misel, da ni nič narobe, če kdaj nisi okej – življenje je vijuga vzponov in padcev. In ja, včasih je težko – in za takšne čase je prav, da otrok ve, da ima doma sogovornika, s katerim se lahko o tem pogovori. Jaz sem šele takrat na sprehodu ena na ena, mimogrede, izvedela, kaj vse se dogaja v šoli … koliko je enega bolečega zbadanja, kako je treba biti previden in v ozadju, da ne postaneš tarča posmeha itd. (prej je bil odgovor vedno: ”V šoli je vse okej.”). Ko sem imela te informacije, sem razumela tudi njegov želodec.
Brez obsojanja in komentiranja
Premišljena vprašanja dajo lahko zelo dobre odgovore. Je tako, kot da te je otrok spustil na svoj zemljevid. In ko sem jaz na njegovem teritoriju, ni moja naloga, da komentiram in obsojam, pač pa da mu pokažem, da je na njegovem GSP tudi kakšna druga pot. Pa da mu povem, da ni nič narobe, če kdaj ni okej, pa kaj lahko naredi z jezo in razočaranjem, pa da sem vedno blizu. Brez vprašanj, ki se začnejo na ZAKAJ.
A je to v redu rešitev?
Kaj je prava rešitev, vesta vsaka mama in oče zase. Jaz mislim, da pogovori odpirajo vrata in zdravijo.
Ni samoumevno, da zna otrok nadzorovati svojo jezo, če ga tega nihče ni naučil.
Čustva in občutke se je treba naučiti izražati. Če ostanejo v nas, začnejo tleti, iskati pot navzven in povzročati druge bolečine (trebuh).
OTROCI – SAMOZAVEST – SKRBI – STRES – STRAHOVI …
kAKO OTROKU DVIGNITI SAMOZAVEST?
bREZPLAČNI WEBINAR: ČETRTEK, 23. 5. 2024 ob 20.00.
PRIJAVI SE ➤➤ TUKAJ
v sredo, 8. 5. 2024 ob 20.00.