Vedela sem, da nisem okej. Nisem se pa zavedala, da je tako hudo. In če so to videli moji najbližji, sem si sama govorila, da bom že zrihtala, da ni tako hudo. Da bom za VSE poskrbela sama, da bom VSE rešila sama. Ker jaz pač zmorem. Ker jaz ne rabim nobene pomoči.

In potem – BAM! 

Komu sem lahko pomagala, če sem komaj vstala iz postelje? Če me je bilo ves čas strah in me je ves čas skrbelo, da se bo komu kaj naredilo in da ne bom mogla pomagati. 

Komu? NIKOMUR!!! Niti lastnim otrokom ne … in to je bilo najhuje.

Moja izkušnja ni osamljena. Daleč od tega. 

Kako sem se izkopala, kaj mi je najbolj pomagalo in katere so tiste navade, s katerimi si danes naredim dan tak, kot si ga ŽELIM živeti, bom delila s tabo na brezplačnem webinarju. 

Preden se prijaviš, pomisli, če se najdeš v katerem do spodnjih vprašanj: 

Imaš poln kufer sebe, ker se ujameš, kako:

• se zlažeš drugim, da si okej, v sebi pa veš, da nisi?
• bi rada naredila nekaj zase, pa imaš fokus na drugih?
• te preganja občutek, da te bo en dan povozil čas? 
• samo hitiš in urejaš in skrbiš in delaš vse, da bodo drugi okoli tebe fajn?
• se zvečer uležeš v posteljo in si jezna, ker ti ni uspelo vsega narediti?
• so ti v breme stvari, ki bi te sicer morale vsaj malo razveseliti?
• čakaš, da tvoj čas še pride … 

Kaj pa če ne bo prišel? 

Kdo ti je dal garancijo za jutri? Meni je ni dal nihče. In mogla sem strmoglaviti, treščiti z glavo, da mi je postalo jasno, da sem JAZ tista, ki moram začeti skrbeti zase. 

A kako – v prepolnem urniku, 2 otrocih, službi, skrbi za hišo in vrt … Kako? In Kdaj?!

Za začetek sem si mogla vzeti čas za iskreno boleč pogovor sama s sabo. 

Ko je bilo vse na papirju, se je lahko začela nova zgodba. 

Vzemi si to uro tudi ti.

Obljubim, da ti ne bo žal. In obljubim, da boš iz te ure odšla z mislijo, zaradi katere boš že naslednji dan vsaj eno stvar naredila drugače. 

Ne prodajam bučk … sem bila v ”peklu” in vem, da so skrb zase, samozavest in samopodoba tiste, ki ne pridejo same od sebe in ki te jih v eni uri ne morem naučiti. 

Lahko pa s tabo delim, ČESA NE DELAJ, da ne boš šla po moji stari poti, in KAJ NAREDI ŽE DANES, da ti bo jutri fajn. 

Življenje se dogaja. In marsičesa ne moreš spremeniti. Lahko se pa na marsikaj pripraviš. In potem je lažje! Bistveno lažje. 

Iz srca se veselim druženja s tabo. 

Mateja

Kdo sem? 

Trdno sem prepričana, da znanja in prijateljev ne moreš imeti nikoli preveč. Ta misel se me drži že od malih nog, ko sem odraščala v družbi zelo mladih staršev. Kako pomembni sta stabilnost in varnost v družini, da se lahko učiš, raziskuješ in krepiš svoje sposobnosti, pa sem začela spoznavati v študentskih letih, ko sem poletja kot prostovoljna vzgojiteljica preživljala na Debelem rtiču. To delo me je spremenilo – videla, slišala in čutila sem zgodbe otrok iz družbeno šibkejšega okolja. Še bolj pa se je izostril moj čut za empatijo in nesebično pomoč. Hkrati se je oblikovalo prepričanje, da moram vsem pomagati!

Dokler nisem sama postala mama, se nisem zavedala, kako nepredvidljiva in zahtevna je lahko starševska vloga. Vijuganje med različnimi poslovnimi projekti je bilo treba začeti usklajevati z vlogo, ki jo imam najraje. Hud tempo, otrokova diagnoza in začetek gospodarske krize so vodili v obdobje, ki je spremenilo mojo zgodbo.

Prišlo je tisto leto. Leto, ki je vse spremenilo. Edino leto, za katerega sem si takrat želela, da bi ga lahko zbrisala iz svojega življenja. (Danes vem, da je preteklost najboljša učiteljica. 😉 Uvod v leto je zaznamovala smrt, ki me je izjemno pretresla. Časa za žalovanje ni bilo, ker je sledila huda nesreča, v kateri je na nitki viselo otrokovo življenje. Svet se je počasi začel zavijati v pomladne barve, ko se je na moj koledar vpisala še ena tragedija.

Udarec za udarcem … Neprespanost. Nenehna zaskrbljenost. Neizžalovana žalost. Pretežak občutek krivde. Nemoč. Strah. Spremenile so se tudi razmere v poslovnem okolju, v katerem sem se gibala. Prekinitve pogodb. Varčevanje. Nestabilnost. Strah.

Panični napadi, tesnoba, začetek depresije (taka je bila diagnoza zdravnice) … kaj pa zdaj? Poiskala sem najboljšo rešitev. Tako, ki me je rešila in naučila vsega tega, zaradi česar danes lahko svoje znanje predajam drugim. Predvsem pa pomagam drugi, da ne zaidejo na enako pot, kot sem jo ubrala sama. 

Življenje je prekratko, da bi vse napake naredila sama. Nauči se kaj iz mojih.